Trening umskega dojemanja

Trening je osrednja komponenta v življenju terapevta z umskim dojemanjem, uvidom. Raziskovali smo koncepte, možganske osnove in vaje za umsko dojemanje (Mindsight), kot sposobnost v procesu treniranja. Na enak način lahko trening učenja sposobnosti ali veščine uporabljamo s klienti; kot pomoč, da postanejo bolj povezani s svojimi možgani, odporni v življenju in empatični v njihovih odnosih z drugimi. Zdaj imamo priložnost, da pregledamo osnovne mehanizme s katerimi nas treniranje uma popelje globlje v to kako so mehanizmi in trening vključeni v naše življenje in naše delo. Prav tako imamo priložnost raziskati kako lahko um uporabimo za prepoznavanje možganskih struktur in kako so te povezane z nevronskimi vezji preko mentalne vadbe. Um uporabljamo na ta način, da ponovno povežemo možganske strukture. Zavedati se moramo, da lahko naučeno vadbo priučimo tudi druge, zavoljo njihovega dobrega počutja.

Trening umskega dojemanja (Mindsight)

Trening vključuje moč doživetja, ki nam prikazuje kako lahko spreminjamo strukturo človekovih možganov. Preko zavedanja in fokusirane koncentracije lahko po določenih poteh oblikujemo potek energije in informacij. Ko se ta potek pojavi, naše regulacije mentalnih procesov v možganih vklapljajo aktivnosti v določenih vzorcih neuro-povezav, ki spreminjajo možganske povezave. Ta proces nevroplastičnosti vključuje vsaj tri komponente; Krepitev in vzpostavljanje sinaptičnih povezav, stimuliranje rasti novih nevronov in krepitev ovojnice ter povečevanje hitrosti nevronskih električnih impulzov.

Aspekti nevroplastičnosti so sinaptogeneza (razvoj sinaps in modulacija), nevrogeneza (razvoj nevronov) in mielinogeneza (razvoj mielinske ovojnice). Vsi prispevajo k stanju nevronskih mrež, da postanejo dolgoročna rešitev in element spremenjene nevronske arhitekture. Nevroni, ki se sinhrono vklapljajo, se povezujejo do te mere, da se stimulirano združujejo v nevronska debla celic. Treningi o katerih smo govorili prej, v veliki meri pripomorejo k podpori nevronov, da krepijo mielinsko ovojnico.

Ključno dejstvo

Mielin predstavlja električno izolatorno snov, ki obdaja običajno le aksone živčnih celic. Je bistven za pravilno delovanje živčnega sistema. Izrašča iz nevroglijskih celic. Tvorba mielinske ovojnice se imenuje mielinizacija. Mielin do 100 krat povečuje hitrost elektro-kemičnih prenosov. Ko ostali nevroni po vklopu potrebujejo počitek, mielin ta čas počitka zreducira (za 30 krat) – to imenujemo refraktična perioda. Rezultat je, da si predstavljamo; če sva ti in jaz nevrona v delovanju in sva imela dober trening je najina komunikacija in povezanost za 3000 krat boljša; torej sva 3000 krat hitrejša, kot povezani nevroni brez »dodanega mielina«. To pomeni, da so takšni nevroni v možganih do 3000 krat bolj učinkoviti od drugih.

 

Kako v možganih povečati vsebnost mielina?

Kakšni so treningi in kako mielin v možganih aktivirati?

 

Naučiti se moramo obvladovati potek, tok (flow) energije in informacij, kar nas tekom ur napornega treninga pripelje do tega, da mielin v možganih spreminja določena možganska področja. Študije o mielinu razkrivajo, da se s treningom mielin v ovojnicah krepi, prav tako se krepijo sinaptične povezave.

 

Mielin naj bi bil bel zato ga včasih imenujejo tudi »bela materija« v možganih. Izvedeli pa smo tudi, da se nove sinaptične povezave vzpostavljajo zaradi hkratnega delovanja (firing) nevronov. Takšna je osnova formacije spomina.

 

Daniel Coyle (2009) predstavi več fasciniranih pogledov o nevroplastičnosti. V knjigi The Talent Code Coyle govori o mielinu v korelaciji s sposobnostmi umskega dojemanja. Med svojim delom intervjuva več posameznikov, med drugimi tudi Roberta Bjorka (mentor D. Siegla na univerzi v Stanfordu), katerega citira: »Stvari, ki se kažejo kot ovire so na dolgi rok (za)željene.«  Tako odkrijemo princip našega treninga.

 

Coyle uporablja termin, ki nam je lahko v veliko pomoč pri našem raziskovanju treningov – Deep practice ali vaja globine. Trening izgleda kot raziskovanje temne in nepoznane sobe. Začnemo počasi in se v temi morda zaletimo v kakšno pohištvo. Ustavimo se, premislimo in začnemo ponovno. Počasi in z malo bolečine raziskujemo prostor; vedno znova in znova, pričakujemo napake in s tem razširjamo vpogled v temno sobo. Gradimo si mentalni zemljevid, dokler se po temni sobi ne premikamo hitro in intuitivno.

 

Bistvo globoke vadbe – vaje globine je, da se v našem primeru potopimo v izkušnjo – zavedanje poteka energije in informacij. Med tem, ko se v Coylovi analogiji potapljamo v temno sobo, si moramo ustvariti zemljevid našega teritorija; Teritorij raziskujemo v namen stabiliziranja naših umskih senzorjev, odprtosti, objektivnosti in opazovanja. Noge tega trinožnika so mentalne veščine, ki jih razvijajo mielinske ovojnice, še posebej v predfrontalnih področjih. S pomočjo teh veščin se naučimo premikati po prostoru – temni sobi našega uma, z več intuicije in učinkovitosti. Medtem, ko nadaljujejo z vajo globine, se učimo jezika našega uma, energijo in informacije čutimo v finejših detajlih in globini, ter z večjo natančnostjo.

 

Na začetku se nam in še posebej našim klientom vadba zdi naporna, ampak Coyle o razvoju veščine pravi, da bolj kot se pri določeni zadevi, ki se nam zdi težka trudimo, boljše, hitrejše in natančnejše odzive bomo tekom vadbe tudi dobivali. Napor je bistven in ključen za razvoj prave sposobnosti umskega dojemanja ali Mindsight – umskega uvida. Bojevanje (struggle) ni opcija, ampak nevrološka nujnost, v koliko želimo umsko dojemanje razviti na »par excellence« raven. Moramo delati napake in biti na njih pozorni. Potrebno je priučiti naše nevronsko vezje – mehanizme, poleg tega pa moramo v teh vezjih ohranjati napetost (firing), kar pa je možno preko treningov. V njih vidimo neprestano ohranjanje mielina kot živega tkiva – bele materije.

 

Boj ni opcija

 

Celotna ideja notranjega treninga ali ideja o vaji globine je v tem, da se približujemo napakam, da pred njimi ne bežimo. V Coylovem pogledu je v »leglih« talenta npr. glasbena, športna, šahovska, matematična genialnost skupnega to; ti ljudje imajo drugačen pristop do neuspeha. Vaja globine je zgrajena na paradoksu, bojevanje nam v določenih primerih, dovoljuje, da delamo napake: »Deep practice is bulit on a paradox: strugguling is certain target ways – allowing yourself to make mistakes.« Drugače povedano; da se v doživljanju izkušenj skušamo ustaviti, si dovoliti napako in jo potem popraviti. Na primer, kot bi hodili po ledenem klancu. Enkrat naprej, v naslednjem koraku pa bi drseli nazaj – z nekaj napora bi prišli do vrha.

 

Terapevt z umsko dojemljivostjo ima več stopenj, med katerimi se lahko giblje. Trik je v tem, da si glede na svoje sposobnosti izberemo višji cilj in se potem trudimo, da bi ga dosegli. Ta teza je sorodna s temo o coni proksimalnega razvoja (Wygotski). Torej, kaj lahko naredimo sami in kaj lahko naredimo, če nam pri trudu nekdo pomaga? Coyle izpostavlja, da so se največji geniji rojevali v pripravništvih, ob učiteljih, voditeljih in mentorjih. Potapljanje v te misli nam kot terapevtom zrcali potencial, da tudi mi delujemo na tak način, v smislu spremljanja – spremstva, kot kadar na primer klienta urimo odnosov ali umskih spretnosti kako se npr. spopadati s travmo ali sprožilci določenih fobij.

 

Katera nevronska vezja so potrebna za razvoj umskega dojemanja (Mindsight) in katera področja možganov so v delovanju medtem, ko doživljamo tok (flow)  energije in informacij?

 

Resonanca ali nihanje našega nevronskega vezja (nevronske mreže ali pretoka elektro-kemičnih impulzov) je jedro našega razvijanja umskih zemljevidov in kasnejšega modeliranja našega mentalnega zavedanja o dobrem počutju. Da bi se v to poglobili, zdaj predstavimo vaje ali trening za umsko dojemanje in skušajmo najti povezave med vajami in fizično stranjo nevrološkega vezja in napetosti v njem. Medtem ko bomo le-te obravnavali, ne pozabimo na umsko/i dojemanje - uvid in kreiranje umskih zemljevidov ali struktur, saj so temelj trikotnika: torej dobrega počutja, empatičnih odnosov in zbranega uma. Priučiti se moramo čutenja in obvladovanja energije in informacij, znotraj naših izkušenj v odnosih z drugimi. Priučiti moramo nevronsko vezje – na ta način naj bi ostrili svojo tricepcijo – da uvidimo energetsko-informacijski tok (flow) znotraj trikotnika o dobrem počutju.

 

  1. Korak: Proces stabilizacije umskega dojemanja (Mindsight leče)

 

Za stabilizacijo je odgovoren trinožnik; odprtost, opazovanje in objektivnost. Spopademo se z napakami, opazujemo boj (struggle) in odkrivamo tisto, kar nas je pripeljalo do napake. Pri tem sem koncentriramo na dihanje, na to kdaj fokus ali koncentracijo na dihanje izgubimo in kdaj jo ponovno pridobimo. Možno je, da bomo s tem sprožili še druga nevronska vezja, kot na primer sistem zrcalnih nevronov, ki je del resonančnega vezja (nihanja našega umskega dojemanja). Potrebujemo zavedanje o zavedanju hkrati pa moramo spremljati kdaj fokus zatava kam drugam in kako si fokus na dihanje spet pridobimo. Na tej točki delamo pomemben korak h kreaciji vsakodnevne rutine umskega fitnesa v podporo našemu programu treninga za možgane in nevronska vezja.

 

   2. Korak: Po stabilizaciji

 

Po stabilizaciji »mindsight« vezji (vezji umskega dojemanja), naredimo korak naprej. Zavedati se moramo točk na katerih čutimo, da smo napredovali. Kot pravi Coyle, zdaj smo pripravljen, da razlikujemo lita platišča na kolesih vozil od plastičnih platišč (rims and hubs). Pomikamo se od pomembnega zavedanja o zavedanju (meta-zavedanje) do fokusa o fokusu (pozorni smo na našo pozornost), da bi lahko razlikovali med vrsto arhitekture temne sobe našega uma. Še se bomo zaletavali v pohištvo, to je tudi potrebno. Cilj je koncentracija – fokus na napake, poleg tega pa tudi ohranjanje napetosti v naših nevronskih vezjih umskega dojemanja.

 

Vaja globine

 

Vaja globine nam pomaga razvijati prihajanje k robu in razvijati stopnjo naše koncentracije. Z nevroplastičnimi pojmi bi lahko na tej točki opisali izločanje kemikalij, kot na primer možgansko pridobljeni nevrotropski faktor – BDNF (brain-derived-nevrothropic-factor) ali acetilholin, ki je bistveno odgovoren za nevronske povezave. Ob nevronskih impulzih mielin ovije aktivne celice. Ko se vaje globine priučimo, v bistvu mieliniziramo resonančna vezja umskega dojemanja (mindsight circuit). S povečevanjem stopnje koncentracije in osredotočanja na naše napake in zavedanja o zavedanju,  se krepi jakost mieliniziracije. Tako tekom treninga sposobnosti, postajamo eksperti v umskem dojemanju.

 

Ko smo prepričani, da so naša nevronska vezja vzpostavljena in vklopljena, takrat lahko mindsight trening začnemo učiti tudi druge. Cilji bodo enaki, tako pri klientu, kot pri terapevtu, oba si želita napredovanja (v smislu klientovega napredovanja).

 

Pri treningu nam lahko pomagajo tudi drugi tokovi. Po Farbu ločimo: senzacijo-opazovanje-konstruirane koncepte in nekonceptualno znanje (SOCK). Drugi tok pa bi bil v namen obravnavanju travm; radovednost-odprtost-sprejetost-ljubezen (COAL), v tem toku smo v sedanjosti povezani s svojo preteklostjo.

 

Kako stopnje priučene vaje globine integrirati in uporabiti kot intervence?

 

Predfrontalni del možganov je sestavljen iz različnih delov, ki vsebujejo funkcije reguliranja telesa namen komunikacije, emocionalnega ravnotežja, odzivanja, modulacija strahov, uvid, empatijo, moralo in intuicijo. V energetsko-informacijskem toku lahko zaznavamo vseh šest čustev. Fokus koncentracije pa povečuje aktivnost v tankih plasteh, kar pa vodi, do poteka impulzov od subkortičnih predelov navzgor. Emocionalno ravnotežje je fokusirano na interna afektivna stanja posameznika, ki njegovemu življenju prinašajo pomen, razumevanje in vitalnost.

 

Preveč vzburjenja v življenje prinaša kaos, premalo vzburjenja pa premalo energije in življenje lahko postane osiromašeno, depresivno in rigidno. Uporabimo zdaj mehanizem vezja, ki smo ga trenirali. Tu se učimo modeliranja stanj in njihove modificikacije. Sprejemanje in modeliranje notranjih stanj je bistvo kapacitete umskega dojemanja, ki vodi k samoregulaciji.

 

Dejanje zaznavanja in fokusiranja na dihanje, izguba fokusa in ponovna pridobitev fokusa (spet in spet), to je temeljni trening. Zavedanje dihanja je ena ključnih nog trinožnika, ki nam pomaga krepiti in kultivirati našo objektivnost.

 

Preučujemo lahko vzorce, dejstva in kompleksne ideje. Koncept vaje nam omogoča svobodo in vpogled v nas same in tudi v svet v katerem živimo. Hitro se nam aktivirajo mape za moralnost in empatijo. Moralnost vključuje naše zavedanje, da smo del nekakšne večje vloge, da prispevamo k dobremu počutju – stanju drugih, ne iz naših privatnih koristi, ampak zaradi tega, kar drugi so – mi. Kot se na primer srčna celica ne razlikuje kaj dosti od ledvične, kožna celica ne dominira mišični, ampak sodelujejo in gradijo dele našega telesa, kar tudi so.

 

Vir:  D. Siegel, 2010 . Mindful Therapist. New York and London: W.W Norton and Company.

kontakt

© 2019 Telefonsko svetovanje Lotos

  • Black Facebook Icon
  • Black Twitter Icon
  • Black Instagram Icon
  • Black YouTube Icon

Tel: 068/141-474

svetovanjelotos@gmail.com

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now