Senzomotorična integracija

Senzorna integracija je sposobnost integracije informacij, prihajajočih v osrednje živčevje iz različnih senzoričnih modalitet na podlagi razvitih spretnosti:

Ločimo:

Splošne motorične spretnosti,

 

Senzomotorične spretnosti:

 

vidno-tipne,

slušno-tipne,

vidno-gibalne,

slušno-gibalna,

vidno-slušna,

tipno-gibalna.

 

Motorične spretnosti sestavljajo mrežo in podlago, na kateri temelji otrokovo znanje kar igra pomembno vlogo pri razvijanju sposobnosti komunikacije. Pomanjkljive izkušnje, negotovosti pri stiku z okoljem, hiperprotektivna vzgoja ter organske poškodbe  upočasnjujejo otrokove otrokov razvoj in mu onemogočajo aktivno sodelovanje v prenosu informacij vrstnikom.

Otrok z senzomotoričnimi motnjami bi imel težave pri formiranju konceptov ali če mu težave povzroča organizacija zaznavnih informacij, pri prepoznavanju odnosov med predmeti v okolju ter pri opažanju skupnih sestavin v nizih predmetov.

 

V procesu komuniciranja morajo biti pridobljene informacije povezane s tistimi, ki prihajajo preko vidnega polja  in tudi s tistimi, ki prihajajo s slušnega polja. Tekom otrokovega razvoja, se povečuje sposobnost integracije informacij. Ta sposobnost je povezana z otrokovo intelektualno in razvojno stopnjo. Disfunkcionalnosti ali motnje pri motorični sposobnosti, dotiku, vidu ali sluhu bodo vplivale na otrokovo sposobnost integracije čutnih informacij, prejetih od dražljajev v okolju. Otroci morajo pridobivati informacije po vseh senzornih kanalih.

Aktivno - gibalno ovirani otroci so prikrajšani  pri gibanju, posledica tega pa je pomanjkanje  najrazličnejših vizualnih, avditivnih (zaznava s sluhom) in taktilnih (tipnih) izkušenj. Pričakujemo, da bo na intelektualni in komunikacijski razvoj gibalno oviranih otrok vplivalo to, da so telesne omejitve gibanja tako velike, da omejujejo in zavirajo, motijo temeljne kognitivne funkcije, kot so izbiranje, razvrščanje in primerjanje, ki so nujne za razvoj komunikacijskih sposobnosti ali veščin – pisanje, branje,.. Posledice zmanjšanega stika z okoljem so resne, iz tega zaostajajoči razvoj čutno motoričnih spretnosti pa povečuje tveganje neuspeha pri izobraževanju.

 

Spretnosti in sposobnosti na področju govora in jezika temeljijo tudi na dobrem slušnem dojemanju in spominu. Za normalen razvoj govora je pomembna pravilna artikulacija prvih glasov. Če gre za možgansko poškodbo, so prizadeti centri za govor ter mišice ust. Posledica tega je, da je prizadeto požiranje in splošno gibanje jezika, kar je priprava na normalen razvoj govora. Neustrezno izražanje otrokovih misli, želja in potreb kot temeljna vsebina komunikacije ter nerazvitost potrebnih kognitivnih funkcij za to, možganske  in mišične poškodbe govornih centrov ali lokomotornega aparata povzročijo omejeno uporabo govora. Za otoka, ki je prizadet ne kateregakoli izmed naštetih načinov, je nujno, da čimprej dobi ustrezno pomoč, če želimo, da napreduje pri veščini komunikacije.

Pomemben je tudi razvoj govora in neverbalne komunikacije, ki je v prvem letu otrokovega življenja zelo pomemben in za zdrav razvoj nujen. V kolikor je ta čas zamujen , je pomembno da se pri terapijah začnemo posluževati  korektivnih tehnik, s katerimi lahko izboljšamo otrokovo  komunikacijo in govor.

Pomembno načelo obravnav gibalno oviranih otrok je celosten pristop. Ne korigiramo posameznih delov telesa in mišic, temveč gibanje celega telesa. Ne vodimo z ukazovanjem in navodili, temveč posredujemo normalne vzorce gibanja - facilitacija in preprečujemo abnormne vzorce gibanja - inhibicija.

Cilj je integracija normalnih vzorcev gibanja v otrokove lastne čutno-gibalne izkušnje, prek katerih si otrok pridobi aktivne avtomatske gibe. Pri otrocih se s takim delom, po konceptu celostne obravnave doseže boljšo kvaliteto primarnih oralnih funkcij (sesanje, požiranje, grizenje, žvečenje, hranjenje z žlico in pitje iz lončka), aktivno oralno kontrolo in koordinirano dihanje. Vzpostavi se aktiven očesni stik, s tem pa boljša koordinacija oko - roka, roka – roka in roka  – usta. Vsi ti elementi pa predstavljajo osnovo komunikacije in kasnejši govor.  //Ryder - video

 

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=B3BcfFV7iHI (Marissa) - 45 sekunda

http://www.youtube.com/watch?v=02JlnqUhXeU (Terapije)

http://www.youtube.com/watch?v=ygEWrYCubKg (Ryder)

Reference:

Zavod RS za šolstvo.2013. Domača stran.  [www.zrss.si/doc/210911082059__pp_gib_komunikacija.doc].

(pridobljeno 26. maj 2013)

kontakt

© 2019 Telefonsko svetovanje Lotos

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now