RAZVOJ NAVEZANOSTI

NAVEZOVALNO VEDENJE IN NAVEZANOST SKOZI LEZA RAZVOJA

Najprej moramo spregovoriti o nastanku navezanosti. Pri starosti 3 mesecev se otrokovi signali, še posebej v trenutkih stiske, usmerjajo le še k osebi, ki je skrbela za otroka. Otrokovi glasovi in odzivanje so uglašeni z odzivanjem in glasovi tega skrbnika, največkrat matere. Otrok in mati poglabljata medsebojni stik z zrenjem drug drugemu v oči, dotiki lica ob lice, objemanjem in koordiniranim približevanjem. Temu procesu v odraslih zvezah ustreza čas, ko se med dvema posameznikoma rodi zaljubljenost. Poleg vznemirjenosti (manj spanja, hrane, več energije) prinaša zaljubljenost tudi momente pomiritve, miru in varnosti: posameznika se do drugega vedeta zaščitniško, pokroviteljsko ali kavalirsko, držita za roke. Ugodje ob objemu v njunih možganih sproži izločanje oksitocina. Izražata si otroške nežnosti se »crkljata« in razkrivata drug drugemu boleče spomine, izkušnje ter strahove, s čemer preizkušata, kako prijateljska in zvesta je njuna zveza. Tako vedenje vsebuje zametke bodoče vzajemne skrbi in nege, ter služi k ustvarjanju varnega zavetja (Tomaž Erzar Katarina Kompan Erzar 2011, 199).

Navezanost v letih odraščanja

Leta 1974 so raziskovalci na Inštitutu za razvoj otroka na univerzi v Minnesoti začeli longitudinalno raziskavo z 267 materami, ki je trajala dve desetletji in v celoti potrdila raziskave iz zgodnjega otroštva (The Minesota Longitudinal Study of Parents and Children). V prvem koraku raziskave so otroke v starosti enega leta klasificirali s pomočjo preizkusa s tujo situacijo. Nato so skupino otrok ponovno ocenili v starosti štirih ali petih let. Rezultati so pokazali, da je večina nekoč varno navezanih otrok dosegla višje rezultate kot otroci, ki so bili ob enem letu starosti ocenjeni kot ne-varno navezani in sicer glede samopodobe, pozitivnega odzivanja na vrstnike, socialnih spretnosti in samostojnosti. Otroci, ki so bili v starosti enega leta ocenjeni kot varno navezani, so bili pri šestih letih bolj priljubljeni med vrstniki, iznajdljivejši, vztrajnejši, bolj odprti za sodelovanje, odzivnejši, bolj fleksibilni in prilagodljivi ter bolj sočutni. Njihova varna navezanost je v tem času očitno delovala kot zaščitni dejavnik zoper zunanje vire stresa in kot spodbuda za razvoj dodatnih spretnosti (Tomaž Erzar Katarina Kompan Erzar 2011, 23).

 

Izogibajoče navezani otroci so v obdobju šole izpostavljeni temu, da se bodo tudi med vrstniki počutili ogrožene. Začeli se jih bodo izogibati, še posebej pa bo njihov razvoj ogrožen, če se bodo njihovi notranji negotovosti pridružili zunanji viri stresa. Postali bodo čustveno izolirani od okolice, sovražno nastrojeni ali pa bodo kazali znake antisocialnega vedenja, kot je laganje, goljufanje in kraja. Odrasle, kot na primer učitelje ali vrstnike bodo spravili v situacijo, ko jih bodo ti začeli zaradi njihovih dejanj zavračati, prav tako pa se bodo sami spravljali na vrstnike (Tomaž Erzar Katarina Kompan Erzar 2011, 23).

Otroci, ki so bili pri enem letu ocenjeni kot rezistentno/ambivalentno navezani, so v predšolskem obdobju videti nesamostojni in negotovi. Zdi se, kot bi obupali nad sleherno malenkostjo, ki od njih terja pogum, samostojnost in iznajdljivost. Ker imajo malo pozitivnih izkušenj pri premagovanju težav in ker vso pozornost usmerjajo v iskanje pomoči in pozornosti, v novih situacijah se odzivajo pretirano in se ne morejo osredotočiti na trenutne okoliščine. V nepoznanih situacijah delujejo nemočno, pasivno in prestrašeno, v znanih pa jezno in obrambno (Tomaž Erzar Katarina Kompan Erzar 2011, 23).

Dezorganizirano navezani otroci v starosti do enega leta se lahko v kasnejši dobi svojega življenja vedejo neobvladljivo, nasilno in nemirno. Pri njih opazimo tudi več disociativnega vedenja, ki ga zaznamujejo nenavadni prelomi, preskoki ali zastoji v zaznavanju, spominu, identiteti ali zavesti. V dobi šestih let se dezorganizirano vedenje uredi v vzorec, v katerem otrok prevzame na videz vso kontrolo nad svojo okolico in domačimi. Ta se kaže kot prisiljevanje in nadziranje staršev, pospremljeno s poniževanjem ter zavračanjem. Otroci v odnosu do staršev izražajo sovraštvo, ki se ga ti bojijo in se mu uklonijo. Na drugi strani so ti otroci do svojih staršev izjemno zaščitniški in pozorni ter z njimi ravnajo tako, kot bi morali starši ravnati z njimi. To obliko navezanosti je Bowlby poimenoval obrnjena navezanost (Reversed attachment). Na pretirano skrb, pozornost in zaščito s strani otroka starši običajno ne reagirajo oziroma pokažejo minimalen odziv (Tomaž Erzar Katarina Kompan Erzar 2011, 24).

kontakt

© 2019 Telefonsko svetovanje Lotos

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now